“Brezdomci in reveži, ki so pristali na to, da zapustijo smetišče in ulice Antananariva, kjer so se bojevali za preživetje, zdaj živijo v vaseh Akamasoe. Njihov gmotni položaj se je izboljšal, čeprav je še vedno težaven; znova so dobili voljo do življenja in upanja. To je bilo mogoče!
Poznam srečo tisočerih obrazov ljudi, ki neutrudno delajo; razsvetljujeta jih nasmeh in pogum. Ubogi, ki želijo svoje življenje znova vzeti v roke, imajo navadno za seboj zmedeno notranjo prenovo, šele nato lahko najdejo ravnovesje duše in srca, in jih znova prevzame želja po življenju in delovanju. Potrebujejo tudi družbeno, moralno in duhovno podporo, da se lahko odpovejo zakonu nasilja, ki jim je pomagal vzdržati – tako v dobrem kot v slabem. Nekateri za to potrebujejo več mesecev ali celo let. Vsi ti dobljeni boji me napolnjujejo z veseljem in mirom.”
(Iz knjige Dnevnik spopada – Pedro Opeka)
