“…zgodba žene, ki ni bila članica izvoljenega ljudstva in zaveze. Bila je Moabka in je prebivala v Moabu, v deželi, ki je častila druge bogove. Ime Ruta v hebrejščini pomeni prijateljica. Poročena je bila z enim od sinov judovske matere Naomi, ki je s svojima sinovoma poprej prišla v Moab, ker je bila velika lakota v Betlehemu in okolici. 

Ko je Rutin mož umrl, se je tašča Naomi vrnila v Judovo deželo. Ruta je šla s taščo, kljub temu, da jo je tašča nagovarjala naj ostane v svoji deželi Moabu. Tašči Naomi je govorila, da je njeno ljudstvo poslej tudi Rutino ljudstvo, in Naomin Bog tudi Rutin Bog, tvoj Bog je tudi moj Bog. Med taščo in snaho je vladalo veliko prijateljstvo. 

Naomi je imela zelo bogatega sorodnika Boaza. Ta jo je opazil, ko je nabirala klasje na njegovih poljih. Naomi pa je Booza spomnila na levitsko dolžnost, da obudi potomstvo svojemu sorodniku. Ruto pa je poučila, kako naj se približa Boazu. Ta se je odločil, da jo bo vzel za ženo. To odločitev je sprejela tudi judovska skupnost pri mestnih vratih. Boaz je vzel Ruto in postala mu je žena in mu rodila sina Obéda. Ta je bil oče Davidovega očeta Jeseja. 

Ruta je bila žena, ki se je v pravem izraelskem smislu bala Boga. Ta njen strah ni bil negativen, ampak je to bila njena nežna in globoka skrb živeti in delati tako, da bo Bogu po volji in v dobro Izraelove hiše. In v tem smislu je bila Ruta velika svetopisemska žena obljube.”