“Delo z glino v prvi vrsti uči umirjanja in pomirja. Ko gneteš kepo gline hitro začutiš, kako se vate naseli umirjenost. Glava, ki je bila še pred nekaj minutami tako polna misli, se naenkrat začenja osredotočati na gibe rok, ki se mehanično ponavljajo, na hlad gline in njeno mehko prepuščanje in vdajanje gibom.
Proces dela z glino uči nenavezanosti. Ko v izdelke vložiš veliko truda, časa in ljubezni, se spotoma pogosto na njih navežeš. A včasih tudi ne uspejo, saj med peko počijo, lahko padejo na tla ali pa jih poškoduje glazura. Tako se vedno znova učiš, da se ne navezuješ preveč na materialno, ampak uživaš v procesu in v novo pridobljenih znanjih in izkušnjah, četudi grenkih.
Glina uči tudi potrpežljivosti in vztrajanja. Pogosto kak izdelek ne izpade tako kot je bil zamišljen ali pa se ob delu pripeti nezgoda. Tu nastopi nato ponoven poizkus in za njim še en. Vztrajanje in potrpljenje, ki še kako koristi tudi zunaj delavnice z glino.
In nazadnje – glina povezuje. Ko ustvarjaš izdelek zase, se povežeš s samim sabo in s svojim notranjim počutjem ter s sporočilom, ki ga želiš predati v izdelke. Ko ustvarjaš izdelek za drugega, se poskušaš povezati z zgodbo in s sporočilom, ki ga želiš predati naprej. Energija, s katero ustvarjamo, se prenese na izdelek in nato jo le-ta obdrži ter postane del tvoje zgodbe.”
Sreča je zadovoljstvo umetnika nad tem, kar je ustvaril.
www.zgodbeizgline.si