Jesensko pričakovanje

Najprej je sama tema, najprej je velik nič, 
potlej je majcena deklica in iz nje ljubek deklič. 

Iz njega mamica zraste, a raste dolgo in mnogo let, 
potem pa je to kar naenkrat in jaz pridem na svet.

(T. Pavček)

 


Zeleni Jurij

Sem hodil po svetu, spoznal sem ljudi, mesta sem videl in lepe vasi,
videl sem morja visoke gore, pesmi prepeval sem tuje.

Spoznal sem da najlepša moja je vas, najlepša je moja dolina,
če kdo me vpraša od kje sem doma, zapojem ponosno na glas:
Jaz sem iz tistih krajev doma, ki vidiš jih iz vrha gorjancev,
levo Metlika na desno Črnomelj, od Kolpe do semških klancev.

Jaz sem iz tistih krajev doma, kjer brezje naravo krasi,
kjer Kolpa prelepa čez tisoč slapov, v noč svojo pesem šumi.
Ko lastovka z juga domov prileti, tam zeleni Jurij svoj praznik slavi
s pesmijo svojo oznanja pomlad, dekleta ga spremljajo bela.

 

Jaz sem iz tistih krajev doma, kjer pesem tamburic zveni,
kjer Kolpa poleti na kopanje vabi, kjer veter po senu diši.
Jaz sem iz tistih krajev doma, jeseni tam grozdje zori,
klopotec s pesmijo svojo prijazno, v trgatev vabi ljudi.

 

Če kdo rad bi vedel od kje sem doma, kje je ta prelepa dolina,
z vrha Gorjancev se vidi ta svet, moj dom to je BELA KRAJINA!

*Fotografiranje za Domačija Brozovič.