In smo končno šli na pot. Malo manj običajno poročno potovanje – odločila sva se za potepanje skupaj z otrokoma z najetim strešnim šotorom Mamut 4×4, ki je za nekaj tednov postal naš dom na kolesih. Če imajo običajno hoteli do 5 zvezdic, jih ima naš nešteto – če le pogledaš v nebo.
Sara si je vedno želela takšnega potepanja po Evropi in bivanja v naravi in res je lepa izkušnja za otroke in odrasle.
Pot nas je najprej vodila iz Slovenije v vinorodne predele Italije. Prvi postanek je bila Padova, kjer smo si privoščili našo že tradicionalno pico, ki še vedno ohranja svojo slavo v tem mestu. Za nočitve smo izbirali kmetije na poti, prva je bila nekje med vinogradi nad Verono. Zbujanja med vinogradi so resnično lepa – svež zrak, razgledi in sonce te hitro zbrcajo iz šotora.
Počasi smo nadaljevali pot proti jugu Francije, kjer smo obiskali Nico. Pravkar zaključeni Tour de France je mestu prinesel še dodatno živahnost. Kljub temu, da je mesto veliko, ima prijetne plaže – osvežili smo se v kristalno čistem turkiznem morju. Sklenili smo, da se na poti nazaj domov ponovno ustavimo.
Naša pot se je nato vijugala skozi čarobno Provanso. Čeprav smo zamudili tisti pravi razcvet vijolične sivke, je pokrajina vseeno zelo lepa in posebna. Tudi tukaj smo noči prespali na kmetijah, spoznali prijazne domačine.
Videli smo kako poteka pridelava medu, opazovali smo ritem življenja na kmetiji, spoznali osle, konje, ovce, koze… kar je navdušilo tako Ruto kot Adama, priznam – tudi mene.
Skoraj sem pozabil omeniti postanke v manjših mestih kot sta Arles in Aix-en-Provence – prijazna manjša mesta, kjer smo si poleg ogledovanja privoščili kakšno tradicionalno dobroto in izkoristili čas za pranje cunj.
Ko smo prispeli v Španijo, smo si najprej privoščili počitek na obali, Platya d’Aro nam je bila tako zelo všeč, da smo obtičali še dan več, kot smo sprva planirali.. pač res smo potrebovali še nekaj dni sonca, malo vitamina D.. nato pa smo se odpravili v srce Barcelone. Sprehodili smo se po ikonični Las Ramblas, Ruta je bila navdušena nad veličastno Sagrado Família, za uživanje v razgledih Parka Güell pa je bilo prevroče. Jug Španije smo zaključili z nočitvijo ob benediktinskem samostanu na katalonski sveti gori Montserrat, kjer hranijo kipec črne Marije, ki predstavlja simbol Katalonije.
In gremo počasi naprej… 🙂