Jesensko pričakovanje
Najprej je sama tema, najprej je velik nič,
potlej je majcena deklica in iz nje ljubek deklič.
Iz njega mamica zraste, a raste dolgo in mnogo let,
potem pa je to kar naenkrat in jaz pridem na svet.
(T. Pavček)
Družinsko drevo
Kot vsako drevo, potrebuje močno steblo, ki ga nosi in mu daje oporo v vsakem vremenu.
Kmalu zraste veja. In še ena. Še ena in vse do lepe bujne krošnje, polne zelenih listov. Včasih se kakšna posuši, da lahko na istem mestu zraste nova. Še lepša in še močnejša.
Celotno drevo, od tal do vrha, od korenin pa vse do zadnjih vršičkov teži k temu, da bi nekoč obrodilo sad.
Drevesa ne bi bilo brez trdnih korenin. Kot nevidni prstki mu podajajo vsakdanjo hrano. Vseh ne vidimo, pa vseeno vemo, da so nekje in skrbijo, da drevo lahko raste in se širi.
Zeleni Jurij
Sem hodil po svetu, spoznal sem ljudi, mesta sem videl in lepe vasi,
videl sem morja visoke gore, pesmi prepeval sem tuje.
Spoznal sem da najlepša moja je vas, najlepša je moja dolina,
če kdo me vpraša od kje sem doma, zapojem ponosno na glas:
Jaz sem iz tistih krajev doma, ki vidiš jih iz vrha gorjancev,
levo Metlika na desno Črnomelj, od Kolpe do semških klancev.
Jaz sem iz tistih krajev doma, kjer brezje naravo krasi,
kjer Kolpa prelepa čez tisoč slapov, v noč svojo pesem šumi.
Ko lastovka z juga domov prileti, tam zeleni Jurij svoj praznik slavi
s pesmijo svojo oznanja pomlad, dekleta ga spremljajo bela.
Jaz sem iz tistih krajev doma, kjer pesem tamburic zveni,
kjer Kolpa poleti na kopanje vabi, kjer veter po senu diši.
Jaz sem iz tistih krajev doma, jeseni tam grozdje zori,
klopotec s pesmijo svojo prijazno, v trgatev vabi ljudi.
Če kdo rad bi vedel od kje sem doma, kje je ta prelepa dolina,
z vrha Gorjancev se vidi ta svet, moj dom to je BELA KRAJINA!
*Fotografiranje za Domačija Brozovič.
Barcelona 2014
The wind is a gentle breeze
The bells are ringing out
They’re calling us together
Barcelona – It was the first time that we met
Barcelona – How can I forget…
Barcelona – Such a beautiful horizon
Barcelona – Like a jewel in the sun
Let the songs begin
Let the music play
Make the voices sing
Start the celebration
And cry
Come alive
Taking a Walk
Taking a walk is so much fun.
We don’t hurry;
we don’t run.
We watch for birds; we watch
for bees.
We look for all the falling leaves.
by Mary Jackson Ellis
Potep po Assisiju
Praise to you, my Lord, and to all beings of your creation!
Praise especially to brother sun,
who fills the day with light
— through whom you shine!
Beautiful and bright, magnificent with splendor,
He shows us your Face.
Praise to my Lord for sister moon
and for the stars.
You have formed them in the firmament,
fine and rare and fair.
Praise to you, Lord, for brother wind,
for the air, for the clouds,
for fair days and every turn of weather
— through which you feed the world.
The Canticle of Brother Sun
by Francis of Assisi
PO FRANČIŠKOVIH IN KLARINIH POTEH
Italija. Assisi. Mesto, ki se zarisuje na pobočju hriba, obdano s poljanami rdečega maka in nasadi sivih oljk. Vse je tako preprosto lepo! Sveti Frančišek in sveta Klara sta se nekoč tukaj nesebično razdajala za reveže in vse, ki so potrebovali pomoč. Dajeta nam sporočilo preprostosti in veselja do življenja. Ponovno se zaveš, da bogastvo človeka ni v materialnih dobrinah pač pa v tem, da se vsako jutro razveseliš novega dne, ki ti je podarjen. Da se veseliš lepih rož na travniku, pikapolonic, toče, dežja, sonca, vetra… Ljubkih umetniških trgovinic. Kosa super pice s tuno. Odprtih Italijank, ki od navdušenja kar lupčkajo najino Ruto. Pa prijazne gospe, ki se nič ne jezi, ko pozabiš ključ na notranji strani zaklenjenih vrat in je potrebno v sobo vlomiti. Pa poplavljene kopalnice. Pa jagod za zajtrk. Pa uličnega gospoda, ki že vrsto let živi po vzoru sv. Frančiška in hodi bos po mestu v vseh letnih časih. Pravi, da tako bolje čuti zemljo pod sabo.
Assisi. Kraj, kjer se spomnimo, da je življenje veliko bolj preprosto, kot se nam včasih zdi.